Med počitnicami sem preživljala zadnje trenutke s svojimi sošolci, ko sem jim sploh še lahko rekla tako. Zdaj smo namreč že bivši. Ker preprosto smo morali iz oguljenih osnovnošolskih klopi presedlati na sveže srednješolske. Tja, kjer je toliko novih ljudi, učiteljev in najbolj pomembno...sošolcev. Moram reči, da sem navdušena. Vsi moji sošolci so zelo v redu (no, skoraj vsi, ampak pustimo to...), "zaštekali" smo se že prvi teden in že prvi teden smo bili glasni med poukom, da so nas morali učitelji miriti... V razredu nas je namreč več kot v osnovni šoli v celi generaciji. Veliko. Meni se je sprva zdelo, da bo katastrofa, če nas bo toliko, ampak sploh ne. Kadar smo imeli v OŠ skupno pouk, smo se komaj zrinili v eno učilnico. In mislila sem, da bo enako tu. Ampak ni. Naš razred je velik, miz in stolov imamo še na rezervi in sploh ne izgleda, da nas je toliko.
Najbolje pa je, da se s sošolci poznamo komaj en mesec, pa se že razumemo, kot da bi se poznali že leta. Z nekaterimi smo postali najboljši prijatelji in če mene vprašate, so mi od zdaj naprej vikendi v napoto. No ja, samo da se enkrat lahko v miru naspim, drugače pa mi je med vikendi neizmerno dolgčas. Pogrešam svoje sošolce. Pa tudi druge prijatelje vidim med tednom. Nekatere med odmori na hodniku, na avtobusni postaji, pa tudi na avtobusu. Tako da...mi nič ne manjka. :)
Učitelji so dokaj v redu...sploh pa so ponavadi slabe volje na koncu ure, ker jih mi pripravimo do tega. Seveda nenamerno. ;P
Povzetek: srednja šola je ZAKON. In ne grem nazaj v osnovno, pa če mi plačaš milijone evrov. Nikoli in nikdar (sploh pa mi nihče ne bo ponudil tega denarja ;P).
Med temi počitnicami sem se imela res odlično. Ampak veste kaj? Čisto nič jih ne pogrešam. Ker mi je v šoli še veliko bolje. ;)
Do naslednjič,
Layla.
