Kako rad bi ti povedal, kako te imam rad. Kako obožujem ples tvojih las v vetru. Kako rad bi se potopil v modrino tvojih oči, ki tako zelo spominjajo na globine oceana. Kako vsako noč sanjam o tebi. O tem, da si moja in da sva več kot le prijatelja. Rad bi ti povedal, kako obožujem tvojo mehko kožo, kako sem skoraj že obseden s tvojim vonjem. In kako rad bi ti vse to priznal.
Rad bi te objel, tako kot te vedno, le da bi te tokrat trdno držal v objemu in ti v uho zašepetal vse te besede. Vsa ta moja čustva in upe, da bova nekoč skupaj. Ta bolečina, ki me prevzame, ko me objameš. Ko me nežno pogledaš s temi prelepimi očmi. Ko me poljubiš na lice ali ko me z rokami božaš po obrazu, če sem žalosten ali mi je hudo.
Ob vsem tem se mi trga srce, ker vem, da ne boš nikoli moja. Da mi nikoli ne boš šepetala teh besed na uho in da tvoje srce nikoli ne bo bilo zame.
Sploh pa je zdaj že prepozno. Moja priložnost se je končala, ko je tvoj nori fant s tabo na sovoznikovem sedežu prevozil stop znak in je tvoja duša ugasnila na tirih pod vlakom.
