Zavzdihnem in nogo potopim nazaj v vodo. Pljusk. Opazujem paro, ki pleše nad mojo glavo v nesimetričnih oblikah. Razlog, da sem si sploh naredila kopel, je bil, ker me je zeblo. Zdaj pa nočem iti ven. S prstom na nogi za trenutek zadušim pipo, nato pa opazujem, kako špricne, ko nogo malce odmaknem. Pomrmravam si pesem, ki se sliši iz radia in noge naslonim na steno, da se lahko s telesom še bolj potopim v vodo. V ritmu topotam z nogami po mrzlih ploščicah, nato pa glavo do ušes potopim v vodo. Glasba kar naenkrat izgine, sliši se le voda, ki se pretaka okoli mene. Šum. Tišina. Glavo dvignem ven iz vode in si pomanem oči. Nato se še enkrat potopim v vodo, tokrat s celo glavo. Poslušam šumenje v moji glavi in počasi odprem oči. V odsevu ploščic opazim senco in neko postavo nad menoj. Od šoka pogoltnem vodo, se hitro dvignem in pričnem kašljati. Nikogar ni nikjer. Sama sem v kopalnici. Globoko pričnem dihati in se oziram okoli sebe. Po telesu me začne mraziti, čeprav je v kopalnici precej toplo, skoraj že vroče. Nato pa opazim, da iz mojih ust namesto zraka prihaja dim. Sprva se zdi kot topel zrak, ki ga vidiš pozimi, ko je temperatura pod ničlo; nato pa postaja bolj gost in mi za trenutek zamegli pogled. V dimu se prikaže obraz, ki se mi približuje, in ko že hoče skočiti v moj obraz, zakričim in dim se nenadoma razblini. Nikogar ni nikjer. Sama sem v kopalnici.
~It's either para-fuckin-noia
Or somebody's after me.
Ni komentarjev:
Objavite komentar