Sedela je za mizo, njene oči so bile zaprte in prsni koš se ji je komaj opazno premikal. Dlani je imela sklenjene v pesti, noge pa so ji prosto visele in se rahlo dotikale tal. V sobi je bila skoraj popolna tema. Svetlobo je oddajala le stara svetilka na mizi, kateri je kazalo, da bo kmalu ugasnila.
Zadaj v kotu je bil med kupi knjig prevrnjen star gramofon, ki je imel zlomljeno iglo, okoli pa je bilo postavljeno polno škatel, ki so bile vse do vrha zapolnjene s staro šaro.
Počasi se ji je izpod trdno zaprtih trepalnic prikazala solza in obvisela na njih. Veka ji je rahlo trznila in solza je tiho kapnila na njeno staro, že prevečkrat zašito in zamazano majico.
Veter je nežno zapihal in črne zavese so rahlo zaplesale.
Počasi je odprla oči in odsotno pogledala v svojo zaprto dlan, ki se je počasi odprla in v njej je zagledala zmečkano sliko nekega moškega.
S hitrostjo želve je glavo zasukala v desno in se zazrla v časopisne izrezke, ki so prekrivali steno. Prevečkrat jih je že prebrala.
Še enkrat se je obrnila, , ko je žarnica v svetilki zadnjič zasvetila, nato pa za vedno izginila v temo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar