
Hodila sta po pločniku in brcala je kamenčke pred sabo. "Kaj je hotela Eva?" je zaslišala reči Mihata in se obrnila k njemu. "Standard...hotela je, da grem ven." "Pa greš?" jo je vprašal. Skomignila je. "Opa..." je že bolj zainteresirano rekel in čudno ga je pogledala. "Kaj?" "In kakšen razlog je navedla tokrat, da si nenadoma zainteresirana?" se ji je zasmejal. "In kdo je rekel, da sem zainteresirana?" se je za trenutek ustavila in se zazrla vanj. "Ponavadi je tvoj takojšen odgovor 'NE', zdaj pa kar naenkrat nisi prepričana." Šment. Predobro jo je poznal. "Dobro no... Nek Matej bo zunaj..." Zdaj se je ustavil Miha in se malce presenečeno zazrl vanjo. "Od kdaj se pa ti zanimaš za fante?" Rahlo ga je boksnila v ramo in se namrščila. "Saj nisem lezbijka, no!" Zasmejal se je. "Pač všeč mi je...malce," je nadaljevala. "Spoznala sem ga poleti, ko smo imeli oratorij. Cel teden sem ga gledala, a več od pozdrava in o tem, kaj imamo na urniku, nisva spregovorila." Miha je dvignil desno obrv in ta pogled jo je začel begati. "In zakaj mi tega nisi povedala prej?" "Morda zato, ker še sama nisem vedela. Kaj pa vem." Skomignila je in se izognila njegovemu pogledu. "Pa saj ni važno. Nihče še ni rekel, da kam grem v petek in da kaj bo. Saj nikoli ne grem, zakaj bi šla zdaj?" Pospešila je korak, da se je moral Miha premakniti in malce steči za njo. "V redu, v redu..." je zamahnil z rokami in pričel tiho hoditi ob njej.
Ko sta prišla do njene hiše, sta se poslovila in odšla je noter, Miha pa par metrov naprej v svojo hišo. Smešno, kaj?
Nekaj časa pozneje, ko se je že preoblekla in najedla, ter je delala domačo nalogo za matematiko, ji je zazvonil telefon. Bilo je pet možnosti: Miha, mama, oče, šefica ali...Eva. "Ja?" se je oglasila in se na hrbet ulegla na posteljo. "Dogovoriti se morava, kdaj pridem k tebi v petek, da te uredim. Oblačila in make-up; nujno!" Rahlo je zavzdihnila. "Nihče še ni rekel, da grem." "Jaz sem rekla," jo je prekinila Eva in z druge strani slušalke je zaslišala neko šelestenje. "Spet ješ čokolado?" "Jaaaaa. Veš, kako je dobra?" Zasmejala se je. "Ma pusti zdaj čokolado, no!" je povzdignila glas in cmoknila. Očitno je imela v ustih še vedno košček čokolade. "Glavno je to, da greš ti v petek ven. Ker ko ti bom nekaj povedala, ne boš več v dilemi. In brez oporekanja se boš strinjala z mano in šla ven!"