Stisnila se je k svojemu roza medvedku. Z licem se je podrgnila ob njegov mehek trebušček in globoko vdihnila. Poslušala je nežno tiho glasbo, ki je prihajala iz mobilnega telefona za blazino. Spet je preveč razmišljala. In spet jo je prevzel tisti že preveč znan občutek samote. Zato se je še bolj stisnila k medvedku in si predstavljala, da je to nekdo drug. Ne bi smela gledati tisti romantični film, ki je bil prej po televiziji.
Rada se je stisnila v kot in pustila polovico postelje prazne. Rada si je predstavljala, da zjutraj, ko se bo zbudila, tista polovica ne bo več prazna, ampak bo tam nekdo ležal. Morda on, ki ga je ljubila že več kot leto dni. In potem bi se stisnila k njemu, ter se ji ne bi bilo potrebno več pretvarjati.
Še bolj se je stisnila k medvedku in se zavila pod toplo odejo. Mobilni telefon pod blazino je utihnil. Glasba je izginila. Zaslišal pa se je tresoč zvok in vibriranje. Z roko se je stegnila k telefonu in se zazrla v njegov ekran. Eno novo sporočilo. Bilo je od njega. "Lahko noč," je pisalo. Lahko noč tudi tebi.
Medvedka je poljubila na čelo, ko je nežna glasba spet pričela igrati in z glavo se je pogreznila globoko v blazino. Z ekrana na mobilniku pa jo je gledal on.
Veke so ji počasi pokrile njene utrujene oči in zaspala je ob nežnih zvokih klavirja.
~I love you more than my teddy bear, but please, don't tell him...
Ni komentarjev:
Objavite komentar