Premražena je stopila v stanovanje in vrečko iz trgovine položila na pult. Slekla si je bundo in jo obesila v hodnik na obešalo. "David? Doma sem." Sezula si je škornje in odšla v spalnico. Na postelji ga je zagledala, ko je brskal po internetu, oblečen v debel volnen pulover. "Živjo," jo je veselo pozdravil in jo poljubil, ko se mu je približala. "Kupila sem vročo čokolado. A jo naredim?" Pokimal ji je in odšla je v kuhinjo. Iz hladilnika je vzela mleko in ga nalila v kotliček, ter dala na štedilnik. "Z Uršo sem se slišala!" je zaklicala Davidu, medtem ko je zlagala stvari iz vrečke. "Ja? In kaj je rekla?" Obrnila se je in zagledala Davida, ki je stal pri vratih. "Rekla je, da ne bo mogla priti, ker gresta s Tadejem na večerjo k njegovim staršem. Vsa vesela je bila, ko mi je rekla, da jima bosta končno povedala za zaroko in nosečnost." Ozrla se je k njemu in nasmehnil se je. "Torej sta končno zbrala pogum," je rekel in stopil bližje k Niki. Zagrabil je vrečko in ji pomagal zlagati stvari v hladilnik. "Mnogim se zdi, da malce prehitevata in da sta še premlada za kaj takega, ampak meni se zdi, da sta že dovolj pripravljena. Rok ima šele v začetku julija in do takrat bo že naredila faks. A se ti ne zdi?" Obrnila se je k njemu, ko je počasi odstavila kotliček s štedilnika in pričela odpirati vročo čokolado. "Ne obremenjuj se preveč s tem. Jaz verjamem, da jima bo čisto lepo uspelo." Poljubil jo je na lice, ko je stopil mimo nje in pospravil škatlo špagetov v zgornjo omaro. "Kaj pa Julija?" je vprašal David. "Sporočila mi je, da bosta z Gašperjem z veseljem prišla." "Torej bomo štirje," se je nasmehnil David. Nika je stopila k njemu in mu v roke potisnila skodelico polno vroče čokolade. "Mmmm," je blaženo zamrmlal David, ko je naredil požirek. "Torej, kateri film si rekla, da morava gledati?" "The Notebook," se je zasmejala Nika. "Pridi, bom pripravila DVD."
Naslednje jutro, ko se je Nika prebudila, je zavonjala nek božanski vonj. Pretegnila se je, se zavila v kopalni plašč in s svojimi mehkimi copati podrsala po tleh. Vstopila je v kuhinjo in zagledala Davida, ki je nekaj pripravljal na krožnik, okoli pasu pa je imel zavezan predpasnik. Zasmejala se je. "O, dobro jutro!" je vzkliknil, ko jo je zagledal in stekel je proti njej ter jo poljubil. "Vse najboljše," je dahnil in jo še enkrat poljubil. "Mmm, dobro jutro tudi tebi," mu je zamomljala nazaj in stegnila vrat. "Kaj pa delaš?" je radovedno vprašala. Nič ni rekel, le povedel jo je do mize in jo usedel na stol. Nato je odšel do kuhinjskega pulta in se vrnil s krožnikom ameriških palačink ter sadnim čajem. "Pa dober tek," se ji je zasmejal in predpasnik obesil na stol. Nika se je zazrla v palačinke, na katerih je s čokolado pisalo "Vse najboljše na 22. rojstni dan" in bila je presenečena. David ni nikoli kuhal, če pa že je, se mu je ponavadi ponesrečilo. Ampak te palačinke so izgledale prav okusno. Kar naenkrat ji je na mizo položil kuverto in se usedel poleg nje. "Nekaj manjšega," se je nasmehnil, ko jo je Nika hitela odpirati. V njej je zagledala dve letalski karti, na katerih je pisalo Pariz. Presenečeno se je obrnila k Davidu in obstala zaprtih ust. "Mislil sem, da bi morda hotela iti..." Skočila mu je v objem in ga veselo poljubljala. "Joj, hvala hvala hvala!" je vzklikala in ga še bolj stiskala. "Vesel sem, da ti je darilo všeč," se je zasmejal in se vstal, ko ga je končno spustila. "Tole pojej, potem pa imam še eno presenečenje zate." Pomežiknil ji je in izginil nekam v spalnico.
Kmalu sta stala zunaj in gazila po snegu. Nika se je odpravila proti avtomobilu, a jo je David povlekel stran od njega. "Kar peš bova šla," se je zasmejal in jo prijel za roko.
Po par minutah hoje sta prišla do drsališča in se ustavila ob ograji. Nekaj časa sta samo molče gledala otroke, ki so se drsali, nato pa je Nika zagledala žensko, ki je pristopila do njiju. "Dober dan," ju je pozdravila in Davidu podala roko, nato pa še Niki. Potem se je obrnila nekam nazaj in zaklicala: "Tanaja, pridi sem!" Nika se je ozrla k punčki, ki jo je ta ženska klicala in videla je deklico, staro okoli 6 let, ki je tekla proti njim. Oblečena je bila v roza bundico in na glavi je imela kapo s cofkom. "Mami, mami!" je zaklicala in skočila k ženski, ki je stala pri njima. Dvignila jo je v naročje in se zazrla v Niko in Davida. "Tanaja, pozdravi ju," je rekla in punčka se je zazrla v Niko. "Dober dan," je rekla s svojim otroškim glasom in se nasmehnila. Nika se je zazrla v njena okrogla lička, ki so bila malce rdeča od mraza in v njene oči, ki so ji bile tako zelo znane. Takrat ji je kapnilo. Davidu je močneje stisnila roko in se zazrla vanj. Pokimal ji je in se nasmehnil. "Tanaja, to sta Nika in David. Poznala sta te, ko si bila še čisto majhna," je zaslišala reči žensko in obrnila se je nazaj k njej. Punčka se je zazrla vanju in videlo se je, da brska po spominu, če se ju spomni. A se ju razumljivo ni.
"Mamica, zebe me," je čez nekaj časa rekla Tanaja in se stresla. "Rada bi šla domov." Ženska ji je pokimala in se obrnila k Niki in Davidu. "Torej, nasvidenje. Morda se še kdaj vidimo." Nasmehnila se je in se obrnila. Tanaja je čez ramo zrla nazaj v njiju in Nika ji je pomahala v slovo.
Obrnila se je k Davidu in solza ji je spolzela po licu. "Prelepa je." David jo je poljubil na čelo in rekel: "Pridi pojdiva, Julija in Gašper prideta že ob štirih." In z roko v roki sta odšla po snegu, povsem drugačnemu življenju naproti.
Konec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar