Rada je imela dež. Takrat se je počutila, kot da je sama na svetu; da ni ničesar. Da ni bolečine in osamljenosti ter da ni njega, ki jo je iz dneva v dan bolj obnoreval in jo spravljal ob pamet. Ko je deževalo, si je rada predstavljala, da obstajata samo ona in dež. In da ni tega sovraštva okoli nje, s katerim se je bojevala zadnja leta.
Rada je stopila na ulico in se pustila močiti. Razširila je roke in se prepustila naravi. Dežne kaplje so ji polzele po obrazu in se ji vpijale v oblačila. Ni je motilo. Dež je bila ena redkih stvari, ki jih je imela rada.
Nihče ni vedel, da so to solze na njenem obrazu.
Nihče ni vedel, kako zares je sama na tem norem svetu. Na tem svetu, ki ni poznal ljubezni.
~Let it rain. Let the heaven wash away my pain.
Ni komentarjev:
Objavite komentar