Stala je na avtobusni postaji in čakala, da neha padati dež. Zavzdihnila je. "Zakaj nisem vzela dežnika?" Objela se je okoli ramen, saj jo je že malce mrazilo in pokukala izpod strehe. Dež je še vedno enako padal in zdelo se ji je, da lije vse močneje. Hotela se je že sprijazniti z usodo, ko je zagledala nekoga, ki je čez glavo pokrit s svojo jakno, pritekel na avtobusno postajo, pod katero je stala. Pogledala ga je in ni mogla verjeti svojim očem. "Marko?" je rekla in obrnil se je k njej. "Hej," se ji je nasmehnil, ko jo je pogledal in stopil bližje. "Kaj pa ti tukaj?" "Isto kot ti. Skrivam se pred dežjem." Skomignila je in ga pogledala v oči. Skoraj je že pozabila, kako lepe so. In kako sta se včasih pogovarjala vsak dan, bila ves čas skupaj; on pa ni nikoli izvedel, da je bila v resnici zaljubljena vanj. Če je dobro pomislila, je niso ta čustva nikoli zares minila. "Zebe te," so bile besede, ki so jo prebudile iz sanjarjenja. Gledal je v njene roke, s katerimi se je objemala. Njene dlani so bile že malce rdeče. "Saj je v redu. Nič hujšega," mu je odvrnila in si roke zakopala v žepe. "Dež se je malo umiril," je dejal, gledajoč v nebo. "Kaj praviš, greva do mene, da se pogreješ in da ti dam suha oblačila?" Vabilo je bilo mamljivo, a ni vedela, kaj naj reče, kaj naj stori. Marko je storil vse namesto nje. Potegnil jo je za roko, ji nad glavo razprl svojo jakno in trenutek kasneje sta že tekla po dežju.
Ko sta prispela do njegove hiše, sta odšla noter in Marko ji je pokazal do njegove sobe. "Greš pod tuš?" Prikimala je, nato pa ji je dal v naročje svojo veliko majico in ene hlače. Odšla je v kopalnico in se stuširala. Takoj se je malo ogrela in počutila se je veliko bolje. Ko se je obrisala, je nase navlekla Markovo majico, hlače pa so ji bile veliko prevelike, zato se je vdala in jih ni oblekla. Sicer pa je bila majica dovolj velika, da je zakrila večino njene zadnjice. Ko se je vrnila v Markovo sobo, ga je zagledala, kako je brez majice stal pri omari in gledal neko sliko. Premerila ga je od nog do glave in si še posebej dobro ogledala njegove trebušne mišice. Skoraj se je že obliznila, ko je Marko opazil, da je prišla in sliko je hitro pospravil nazaj v predal ter stopil k njej. "Hlače so mi prevelike," se je nasmehnila in mu jih potisnila v naročje. Nasmehnil se je nazaj in rekel: "Zdaj grem še jaz pod tuš. Saj boš lahko počakala, kajne?" Pokimala mu je in kmalu je odšel, ona pa je ostala sama. Prisegla bi, da je, preden je zapustil sobo, s pogledom premeril njene noge.
Ker jo je zelo zanimalo, kaj je Marko prej gledal, je stopila do omare, tiho odprla predal in iz njega vzela zgornjo fotografijo. Na njej sta bila ona in Marko. Slika je bila stara že nekaj let, iz časov, ko sta bila še zelo dobra prijatelja in sta bila skupaj vsak dan. Nasmehnila se je. Bilo ji je všeč, da je imel shranjeno njuno fotografijo, čeprav ni vedela zakaj. Položila jo je nazaj v predal, nato pa se je ulegla na posteljo. Bila je že dokaj utrujena, zato jo je premagal spanec. Malce je že zadremala, ko se je Marko vrnil iz kopalnice. V polsnu je začutila njegov poljub na čelu, nato pa je z nasmehom na obrazu globoko zaspala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar