Preostanek avgusta se je vlekel veliko počasneje, kot je Nika mislila. Ko je prišla domov, je takoj stekla k Urši in Juliji ter jima vse podrobno povedala. Vedele so, koliko ji je David pomenil in kako potolčena je sedaj, ko ga je morala pustiti za sabo. Cele dneve je bila zaprta v sobi in gledala žalostne romantične filme ter se nažirala s čokolado.
Ampak tudi avgusta je bilo sčasoma konec in Nika se je morala vrniti v šolo. Na začetku poletja se je veselila drugega letnika, da bo lahko fazanirala nove dijake in da ne bo več med najmlajšimi na šoli, ampak zdaj ji je bilo vseeno. Julija je vsa vesela priskakljala prvega septembra v šolo, z zalogo alkoholnih flomastrov in na hodniku je prežala kot mačka na miši. Komaj je čakala, da dobi kakšnega fazančka v roke in ga dobro "obdela". Nika pa je samo tiho sedela na mizi dežurnega učenca in se rahlo smejala Juliji, ki je ravno lovila nekega fanta z odprtim alkoholcem.
"Pridi Julija," pouk se bo kmalu začel, ji je rekla in skočila z mize. Odšla je v razred in objela svojo torbo, ki je ležala na mizi. Zavzdihnila je, ko je v razred stopila profesorica in začela z vsakoletnimi začetnimi besedami: "Pozdravljeni nazaj v šoli! Upam, da ste se imeli poleti lepo." Kurac pa poletje. Ozrla se je okoli sebe in zagledala dve novi učenki, ki sta skupaj sedeli v drugi vrsti. Očitno sta se poznali že od prej. "Imamo pa tudi dve novi sošolki," je zaslišala reči profesorico. "Pa naj se kar sami predstavita." Videla ju je, kako sta se ena za drugo vstali in predstavili, ampak ju niti ni dobro poslušala, ker je spet glavo zakopala v svojo torbo in si odklopila misli. Zdelo se ji je samo to, da je bila ena Ines, druga pa Sara, kaj več drugega pa ni ujela.
Zaslišala je vrata, ki so se odprla in nek moški glas, ki je rekel nekaj glede tega, da je tudi on v tem razredu. Profesorica mu je odvrnila, da naj se kar usede na prosto mesto in kmalu je zaslišala, da se je stol poleg nje premaknil, ter da se je nekdo usedel. "Joj, ne no, nočem nobenega prišleka poleg sebe," si je mislila in pri sebi zavzdihnila. Začutila je Julijin dotik na ramenu in zaslišala jo je zašepetati na njeno uho: "Nika, lepega soseda imaš." "Pa kaj potem... je zavila z očmi in se z nosom še bolj zakopala v svojo torbo. "Nika... Nika!" Ko je zaslišala svoje ime, je dvignila glavo in se zazrla v profesorico. "A ti je preveč dolgčas? Že prvi dan šole? Glej, da ne boš spala pri pouku čez celo leto, dobro veš, kam te to lahko pripelje." Ja ja...ne potrebujem pridige! je zavzdihnila sama pri sebi, ko je začutila pogled na sebi. Z grdim pogledom se je obrnila k novemu sošolcu in mu hotela že zabrusiti, kaj zija, ko je še sama zazijala. Čeljust se ji je povesila skoraj do tal in malo je manjkalo, da ne bi kar zakričala. "Se boš predstavil?" je rekla profesorica in vstal se je ter rekel: "Moje ime je David in pred enim tednom smo se priselili v Krško." Krško?! Tam jaz živim! Ni mogla odmakniti pogleda z njega in ko se je usedel nazaj na svoj stol, ter jo pogledal, ni mogla zdržati. Hitro se je vstala in skoraj zavpila: "Profesorica, grem lahko na stranišče? Nujno je!" Niti počakala ni, da bi ji odgovorila, temveč je zdrvela ven iz razreda. Stekla je v stranišče in brcnila v koš za smeti, da se je prevrnil po tleh. Zavpila je in se usedla na tla. Glavo si je zakopala v roke ter nežno zahlipala, ko je zaslišala zvonec za odmor. Kmalu je zaslišala korake in roko, ki se je dotaknila njene rame. "Nika? Pogovoriti se morava." Bil je David.
Ni komentarjev:
Objavite komentar