Hodila je po stopnicah. Bilo ji je že malo težje in morala si je opreti hrbet. "Hej Nika, počakaj!" Obrnila se je in zagledala Julijo, ki je tekla proti njej. Kako ji je zavidala, da se je lahko tako neovirano gibala. Julija se je zadihana ustavila ob njej. "Si bila z Gašperjem?" je Nika dregnila vanjo. Julija se je nasmejala kot majhna punčka, ki je ravno dobila super mehkega plišastega samoroga. "Jaaa...tak cukerček je." Nika je bila že vajena Julijinih priložnostnih fantov in menjavanja le teh, ampak imela je občutek, da se bo z njim obneslo. Bil je Uršin znanec in tudi zelo resen fant, kar se je tičalo deklet. Julija pa je bila z njim tudi malo drugačna kot ponavadi. Morda pa bo res nastalo kaj daljšega iz tega...
"Pridi greva gor, kmalu se bo začela ura," je rekla Nika in se počasi začela premikati naprej. Julija ji je pokimala in stopila z njo. Mimo njiju je šla skupina punc iz prvega letnika in začele so buljiti v Niko ter si šepetati med sabo. Tega je bila zadnje mesece že vajena. Kjer koli je bila; v šoli, na ulici ali v trgovini, vsi so zijali vanjo z neodobravajočimi pogledi. Ampak se je že navadila in je ni več motilo.
"Živjo David!" je zaklicala svojemu fantu in ga hitro poljubila na usta. Usedla se je poleg njega in ga prijela za roko. Nato pa je nekaj začutila in začela se je smejati. Davidovo roko je položila na svoj trebuh in rekla. "Brca. Čutiš?" Zazrla se je v njegov obraz, ki se je čez nekaj sekund razsvetlil in vidno je bil navdušen. "Tale bo še nogometaš," je veselo rekel, ko jo je poljubil na usta. "Kaj pa če bo punčka?" se je zasmejala Nika. "Potem pa ji noben fant ne bo upal streti srca," je še dodal, preden je pozvonil šolski zvonec za začetek ure.
Po koncu pouka je Nika počasi odšla domov, David pa je žal ni pospremil, ker je moral hitro na rokometno tekmovanje.
Doma si je naredila velik sendvič in cedevito ter se zleknila na kavč pred televizijo. Začela je gledati film, dokler ni domov prišla mama. Takrat je naredila kosilo in sta jedli (super zdravo in uravnoteženo hrano), nato pa je Nika odšla v sobo in vzela v roke knjigo ter brala. Nekje pri sedmem poglavju pa je začutila, da leži na nečem mokrem. Ali sem se ravno polulala ali... "Mami!" je zakričala. "Kaj?!" je zaslišala pridušen klic iz dnevne sobe. "Čas je!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar