Vse je potekalo kot po maslu. Nika in David sta bila končno spet skupaj in bila sta srečna, kot še nikoli. Ves čas, ki sta ga imela, sta preživela skupaj. Najboljši del je bil ta, da je David živel le dober kilometer stran od Nike. Tako sta bila skupaj tudi popoldne in zvečer, ter ne samo v šoli. Imela sta se super. Toliko stvari sta si imela za povedati. Vse to, kar si na morju nista. Začela sta se šele spoznavati in svojo zvezo sta malce umirila in se vsega skupaj lotila počasi. Čeprav sta že imela spolni odnos, sta se odločila, da še malce počakata, preden se v to spravita ponovno in čisto nič jima ni manjkalo. Že to, da sta bila skupaj, jima je dalo krila in bila sta popolnoma srečna. Sošolke so Niki zavidale tako postavnega fanta, kot je David; sošolci pa Davidu Niko, ki so jo že prejšnje leto osvajali, a jim nikakor ni uspelo. A ju ni motilo. Oči sta imela le en za drugega.
Bila je ura matematike in profesorica je ponavljala dolgočasno snov iz prejšnje ure, ki ni zanimala nikogar. David in Nika sta se tako kot vedno zabavala po svoje in se drezala pod mizo. Ker sta se ves čas hihitala, ju je profesorica vsake toliko časa grdo ošinila s pogledom. Kmalu je David prenehal in Niko le trdno prijel za roko. Nasmehnila se mu je in se ozrla k tabli. Malce se ji je zvrtelo in stresla je z glavo, da bi si zbistrila misli. Kar naenkrat pa ji je postalo slabo. Dvignila je roko in tiho rekla: "Profesorica?" David se je ozrl k Niki, saj ni vedel, čemu bi sedaj potrebovala profesorico. "Da, Nika?" jo je pogledala izpod očal in s flomastrom pomotoma potegnila črto po tabli. "A česa ne razumeš?" "Da. Mislim, ne..." je Nika stresla z glavo in komaj je še zdržala. "A se lahko opravičim od ure za nekaj minut? Strašno mi je slabo." Profesorica se je zazrla vanjo, ker ji ni popolnoma verjela, ampak ko je videla njen bled obraz, ji je pomignila z glavo, češ "pojdi" in se obrnmila nazaj k tabli. "Nika, si v redu?" jo je zaskrbljeno vprašal David, ko se je vstala. "Grem s teboj?" Odkimala je in skoraj stekla iz razreda.
Zapodila se je v stranišče in se nagnila nad školjko. Ni se mogla več upreti in kar bruhnilo je iz nje. Močno se je odkašljala in se pri umivalniku obrisala okoli ust. Zazrla se je v ogledalo in zavzdihnila.
Popoldne, ko sta z Davidom odšla iz šole, jo je vprašal. "Nika, si v redu? A si zbolela?" Odkimala je. "Ne ne, saj je vse v redu. Najbrž sem samo kaj takšnega pojedla." Ampak ni se ji tako zdelo. Spet ji je bilo slabo in v trebuhu je čutila napetost. Stekla je po stopnicah in zaklicala Davidu: "Ujemi me!" Zasmejala se je in tekla dalje. Potem pa se ji je nenadoma zavrtelo in padla je po stopnicah. "Nika!" je še zaslišala Davidov krik, preden je padla v nezavest.
Ni komentarjev:
Objavite komentar