»Meni ni popolnoma nič jasno…« je rekla Živa in debelo pogledala v Evo. S telesom se je vrgla nazaj na posteljo, saj je komaj sedela pokonci. »Kaj se je sploh dogajalo?« je pogledala Evo, ki se je prav nesramno smehljala sama pri sebi. »Zadnje, kar pomnim, sva midve v gostilni, kjer pijeva tekile. O moj Bog, tekile…« Z roko se je lopnila po obrazu in pogledala skozi prste. »Pa daj nehaj se že smejati in mi raje povej, no!« se je zadrla na Evo in jo udarila po prsih. »Pa dobro no, ne tolci me po joškah, mi bodo še otekle! Sicer, če malo premislim, me kar daj, bodo vsaj večje.« Izprsila se je in Živa je morala grozeče dvigniti dlan v zrak, da se je Eva zresnila in končno »privolila« v to, da ji pove dogajanje prejšnjega večera. Globoko je vdihnila in pričela pripovedovati: »No, na začetku veš, da sva pili tekile v gostilni. Teh tekil je bilo kar precej, sledile pa so jim še epruvetke jagermaistra. Moram reči, da si spila kar precej, glede na to, da sploh ne piješ.« Nasmehnila se je in nadaljevala: »No, po teh rundah sva odšli v disko. Tam sva plesali in moram priznati, da znaš kar migat, mačka!« Zarežala se je in jo lopnila po roki, a je raje nadaljevala zgodbo, saj jo je Živa skoraj prebodla s pogledom. »Potem je prišel Matej in ko si ga videla, si kar odplesala do njega in začela plesati z njim. Ko je videl, kako dobro plešeš, se ti je pridružil in plesala sta kar nekaj časa. Malo me je bilo kar strah zate, ker sta bila tako blizu skupaj in ker je njegova roka malo prevečkrat zašla na tvoja stegna in tvojo zadnjico.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar