Živa se je kar dvignila in upala, da ta zgodba ne vodi v kaj, česar ona ne bi hotela. »No in potem sta kar nekam odšla… Jaz, kot skrbna sestrična seveda, sem odšla ven in vaju poiskala. Bila sta zunaj pri telefonski govorilnici in Matej te je naslanjal nanjo ter te poljubljal. Nekaj časa sta se tako poljubljala, potem pa te je začel grabiti pod obleko in se mi je vse skupaj zazdelo malo preveč. Naredila sem se pijano kot mina in stopila do vaju ter se prevrnila na tla in se pričela režati. Ko si me videla, si me začela objemati in govoriti, da sem najboljša sestrična, da ne veš, kaj bi brez mene in da če me ne bi bilo več, da tvoje življenje ne bi več imelo smisla...« Živa jo je grdo pogledala in Eva je zavzdihnila. »Dobro no, rekla si samo to, da me imaš rada in da uživaš. Potem si pa rekla, da hočeš domov. Komaj si stala pokonci, Matej pa tudi ni bil ravno priseben in ko smo hoteli oditi, je prišla Maja, saj veš, tista iz sosednjega razreda. Bila je s svojimi prijatelji in vsi so bili veseli in pijani. Rekla je, da praznuje rojstni dan in da gredo k njej domov. In smo odšli tudi mi… Tam je spet tekla pijača in Matej te še kar ni spustil od sebe. Kmalu te je odpeljal nekam gor, torej v to sobo, kjer sva zdaj in pričel te je kar malo agresivno poljubljati in mečkala sta se, potem pa si je slekel majico in tebi obleko ter te hotel kar…saj veš, no. Hvala Bogu si ti rekla, da moraš na stranišče. Komaj te je spustil, a te je, ker si rekla, da se boš drugače polulala nanj.« Zasmejala se je in pogledala Živo, ki se je držala za glavo in zgroženo spremljala Evino zgodbo. »Tebe celo večnost ni bilo s stranišča, Matej pa je vmes zaspal na postelji. Potem sem te jaz našla na stranišču, kjer si spala. Neka Tia mi je pomagala, da sem te zvlekla na posteljo, na tleh pa sem našla Matejevo majico, ter te oblekla vanjo. Kmalu sem tudi jaz zaspala, to pa je bilo tu na tem kavču.« S prstom je pokazala na zofo v kotu sobe in se zazrla v Živo, ki je bila skoraj brez besed.
Ni komentarjev:
Objavite komentar