Težko pričakovan osmi dan, če se smem tako izraziti. Nika je vsa nestrpna skakala dol po stopnicah in si roke globoko potiskala v žep. Končno ga je zagledala. Oziral se je okoli sebe in pogled se mu je ustavil na Niki. Nasmejano je stopil proti njej in ona mu je skočila v naročje, ter ga poljubljala po ustih. »Pogrešala sem te. Pa te komaj en dan nisem videla.« »Veš, jaz sem te tudi pogrešal,« je rekel David in jo spustil na tla. »Ura je točno sedem. Smo pa točni…« »Kje si sploh bil?« je rekla Nika in se zazrla vanj. »Ah, s starši sem moral nekam, ne da se mi razlagati. Torej, onadva sta ostala, jaz pa sem prišel nazaj. K tebi,« se je nasmehnil in ji razkuštral lase. »Ne! Pa toliko časa sem potrebovala,« je malce razdraženo rekla in si pričela gladiti lase. »Ti si vedno lepa, ne potrebuješ se nič šminkati ali si urejati pričeske,« ji je še rekel in ji pritisnil poljub na lice.
»Torej greva, kajne? K meni.« »Ja,« je prikimala Nika. »Kaj si rekla staršema?« »Ah, da sem našla neke prijateljice iz šole in da gremo malo ven, ter da bom pozno nazaj. Saj vedno zaspita pred televizijo in to že okoli enajstih. Včasih celo okoli desetih,« je prhnila v smeh. David ji je posvetil nagajiv nasmešek in jo pripeljal do njihove hiške. »Tu sva,« je rekel in odklenil vrata. »Saj sploh niste tako daleč od nas,« je rekla Nika in vstopila. »Samo malo, to je čisto vaše?« »Ja.« »Vaše, vaše?« David je nekaj zamomljal in prikimal. »Naše.« Nika je lahko razločila zelo lepo opremljeno notranjost hiše, ki sploh ni bila tako majhna v primerjavi z drugimi. Nasprotno, bila je zelo velika.
Stopila je bolj v notranjost in legla na kavč, ki se je bohotil sredi dnevne sobe. »Nekaj mi povej. A ste vi slučajno bogati in si mi POZABIL povedati?« David se je nasmehnil in se usedel zraven nje. »Ne, babica nam je to predala, saj ni več zmožna hoditi na morje ali oddajati drugim.« »Škoda. Sem že mislila, da ste res bogati…« je malce otožno dejala in se začela smejati. »Saj veš, da se hecam, kajne?« »Upam,« je še rekel David, ko ga je zadel najbližji predmet, ki ga je Nika dosegla in to je bila blazina. »Ej!« je še rekel in se dvignil. »Boš že videla.«
Nepričakovano jo je dvignil in obesil prek ramena, da mu je visela prek hrbta. Odnesel jo je v spalnico in jo vrgel na posteljo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar