ŠOLA. Zapor. Kletka. Mučilnica. Pa še kakšna beseda bi se našla...
Tako pravi večina šolarjev; tako sem tudi jaz mislila. Ampak ne več.
Nikoli si nisem niti predstavljala, da bom komaj čakala na šolo in da se je bom dejansko veselila. Ampak zdaj je vse drugače. Seveda, tu so še vedno pouk, učenje, pisanje dolgih in nepomembnih besedil, dokler ti ne odpade roka, nagovarjanja k temu, da dejansko sledimo in poslušamo profesorja, kontrolne naloge, spraševanje, težke torbe, zgodnje vstajanje, tečni profesorji, pravila in še kaj bi se našlo... Ampak to me niti več ne moti, ker vem, da bom lahko spet skupaj s sošolci 5 dni na teden. Ker med počitnicami sem jih preklemano pogrešala. In zdaj tega ne bo več. :)
In pri meni se slabe stvari izničijo pod dobrimi. In ostajamo samo še mi. Skupaj.
Seveda pa ne pozabimo tudi na fazaniranje... ;D
Do naslednjič,
Layla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar